Sedanje ozemlje župnije Sv. Križa ni imelo nobene verske zgradbe, razen dveh poljskih znamenj – kapelic, ki pa sta bili odstranjeni, ko so na tem področju začeli graditi. Spadalo je k župniji Sv. Rešnjega Telesa, ki je bila ustanovljena 2.4. 1953, in je bilo tipično predmestno naselje z individualnimi hišami.

Vizoviškova domačija
Misel na bogoslužni prostor se je porodila Dragu Oberžanu, nekdanjemu župniku župnije Sv. Rešnjega Telesa, v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je mesto Maribor začelo širiti v smer juga proti Pohorju.

Ker župnija tu ni imela nobenega zemljišča, se je g. Oberžan ob podpori in pomoči Mariborske škofije odločil za nakup Vizoviškove domačije v Ertlovi 4, ki so jo leta 1967 prodajali dediči.

Hiša je bila majhna, na severnem delu se je je držala lesena sušilnica za hmelj, za njo pa je bil majhen vrt in sadovnjak. Kupcev je bilo več, vendar so se Vizoviškovi odločili, da jo prodajo za cerkvene namene.

Od hiše do kapele Sv. Križ
V začetku leta 1968 je škofija hotela hišo preurediti, zato so vložili prošnjo za lokacijsko dovoljenj. Krajevne oblasti so nameravani obnovi in spremembi namembnosti hiše zelo nasprotovale, tako da se je bilo treba obrniti na Ljubljano. Po nekaj več kot letu dni je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, ki je določalo, da se zunanjost hiše ne sme spreminjati. Projekt za obnovo je izdelal višji gradbeni tehnik Jože Požauko. Vendar je minilo zopet skoraj leto dni do izdaje gradbenega dovoljenja! Gradbena dela je prevzel mojster Stanko Pintarič iz Majarjeve 13 v Mariboru in jih končal do septembra istega leta. Za obnovo je največ prispevala Caritas Internationale, ostalo pa župnija in nekateri dobrotniki.

Kapelo je dne 20. septembra 1970 blagoslovil in opravil v njej prvo evharistično daritev takratni pomožni škof dr. Vekoslav Grmič.

Z adaptacijo je hiša dobila za bogoslužja večji prostor, ki je meril 13 x 5,5, m, majhno zakristijo za učilnico za verouk ter sanitarije. Bogoslužnemu objektu je dal Drago Oberžan ime Kapela Sv. Križ, ker je tako želele ohraniti spomin na istomensko kapelo, ki je bila v Betnavskem gradu. Le-ta je bil, kakor je znano, po vojni nacionaliziran, kapela pa izropana in spremenjena v skladišče.

Od blagoslovitve dalje so bilev kapeli redne božje službe ob prvih petkih, vsako soboto zvečer, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pa po dve maši dopoldnen. Drago Oberžan se je to leto upokojil in se ves posvetil Sv. Križu, kamor je hodil do leta 1976, župnijo Sv. Rešnjega Telesa pa je prevzel dotedanji kaplan Anton Žerdin. Leto pozneje so se v kapeli že začele oblikovati veroučne skupine za otroke iz tega okoliša. V nekaj letih je njihovo število tako naraslo, da jih je bilo preko tristo. Verouk je učila uršulinka s. Blandina Šef, od 3. razreda naprej pa tedanji kaplan Tonček Majc.

Verniki so se zelo povezali s kapelo, prihajali so z veseljem k sv. maši, naselje pa se je še širilo.

Tako je postalo nujno, da so odgovorni, še posebej pa  Drago Oberžan, začeli misliti na samostojno župnijo. Toda župnija s tako kapelico in brez župnišča? In vendar so se naškofiji odločili za ustanovitev. Župnija Sv. Križa v Mariboru je bila ustanovljena 12. septembra 1976.

Ustanovna listina župnije Sv. križa Maribor:

Naslednjih 11 let so se župljani stiskali v kapeli, ki je bila za bogoslužja zaradi majhnosti manj primeren prostor.

Gradnja nove cerkve
Leta 1987 se je začela gradnja nove, sodobnejše cerkve, ki jo je zasnoval arhitekt Bogdan Reichenberg s sodelavcema  arh. Igorjem Recerjen in  arh. Ivom Žnidaričem.  Na praznik Kristusa Kralja, 22. novembra 1987, je škof dr. Franc Kramberger že blagoslovil temeljni kamen.

Gradnja je lepo napredovala, medtem pa smo župljani Sv. Križa gostovali v sosednji župniji Sv. Rešnjega Telesa.

Ko so bila glavna dela opravljena in cerkev opremljena, smo prosili g. škofa Franca Krambergerja, da nam jo posveti. To se je zgodilo na praznik Kristusa Kralja, 25. novembra 1990, ob prisotnosti več duhovnikov in množice vernega ljudstva. Tako je postal praznik Kristusa Kralja pomemben mejnik v življenju župnije.