ORATORIJ 2012
''Grem jaz, si rekla in med mlade šla, Boga oznanjat, Marija Dominika…,'' je odmevalo med okoliškimi bloki vsako jutro, saj smo oratorijski dan pričeli s himno o glavni junakinji Mariji Dominiki Mazzarello.
Njena pripravljenost pomagati, se darovati in vse to delati z veseljem, je bila tudi animatorjem spodbuda, da smo se z otroki vživeli v življenje te svetnice v vsakodnevni igri, katehezah, delavnicah in igrah.
Dan smo pričeli in sklenili z molitvijo, pri katehezah smo se še bolj poglobili v Jezusov nauk, ki nam ga kaže skozi Marijo Dominiko, otroci pa so v delavnicah lahko preizkusili svoje kuharske, ustvarjalne, umetniške, novinarske in športne sposobnosti.
Martina Ješovnik
ORATORIJ 2011
V letošnjem ORATORIJU smo spoznali junaka - preroka Jona, ki se nam je predstavil kot eden izmed nas, saj ima vsak nalogo oznanjati in biti pričevalec Božje ljubezni v svetu, a velikokrat pred tem bežimo.
Ob petju, bansih in igrah ter dvigu zastave so minevala jutra, nato nas je Jona z delčkom svoje zgodbe popeljal v kateheze, ki so nas duhovno obogatile in se končale z molitvijo v molitvenem kotičku, sledile pa so še delavnice in skupne igre.
Tudi oratorijski izlet v Velenje in ogled Rudarskega muzeja si bomo zapomnili, animatorji pa sobotno nočno bedenje.
Upamo, da nam bo čim večkrat uspelo slediti geslu oratorija, ki pravi: V Tvojo smer!
ORATORIJ 2010
Pazi, čas! To ni samo misel, ki nas v sodobnem svetu, kjer vse bolj prevladujeta materializem in naglica, opominja, da je pomembno svoj čas nameniti medsebojnim odnosom, pomoči in dobrim delom. To je bila tudi osrednja tema letošnjega oratorija, ki smo ga z otroki iz naše župnije preživeli v igri, smehu, poučnosti in predvsem lahkotnem doživljanju tem, ki so pomembne za življenje slehernega kristjana. Vsako jutro smo ob oratorijski himni dvignili zastavo in tako vsem mimoidočim povedali, da imamo oratorij. Nato smo se z igrami in bansi ''priklopili'' na dnevni tok razigranosti. Sledil je odlomek lutkovne predstave o deklici Momo, ki je ugotovila, da nam vsak dan tisoč stvari krade dragocen, od Boga poslan čas in nas opominjala, da svoj čas namenimo za pomembne stvari - toste, ki nas povezujejo med seboj in z Bogom. Nato smo se v skupinah posvetili katehezam, kjer so otroci s pomočjo animatorjev spoznavali kako se Božja beseda odraža v vsakodnevnem življenju. Prvi del oratorija smo sklenili z molitvijo v molitvenem kotičku. Po skupni malici se je pričel bolj sporočen del oratorija. V sredo smo se prelevili v čisto prav pustolovce in se podali na lov za zakladom. Skozi namige smo iskali sledi in na različnih postajah opravljali naloge, zmagovalna skupina pa je na koncu odkrila še čisto pravi zaklad (sladoled)in ga seveda podelila z drugimi. Otroci so sodelovali v ustvarjalni, kuharski, pravljični, športni in novinarski delavnici in se zabavali v različnih igrah. Tudi gospod župnik in mnogi župljani so radi priskočili na pomoč in zaradi skupnega dela, prežetega s Svetim Duhom, je bil tudi letošnji oratorij dragocen za vse sodelujoče in celotno našo župnijo, saj je preko izkušnje otrok gotovo poživil vero v njihovih družinah. Hvala vsem in hvala Bogu za to čudovito izkušnjo!
Martina Ješovnik in animatorji
Foto-video utrinki iz Oratorija 2010 - predvajaj (trajanje 2:31 min - Shrani)
ORATORIJ 2009
Tudi letos smo se spopadli z izzivom ''imeti oratorij''. V naši župniji, Sv. Križ Maribor, smo to bodočo tradicijo nadaljevali od lani, ko smo bili vsi še novinci na tem področju.
Sprva je bilo težko, saj smo imeli animatorji zelo malo priprav in nismo bili prepričani, če bo vse skupaj sploh uspelo. Toda otroci imajo žar, ki ga je treba prepoznati in mu slediti. Na tak način postaneš sam veliko bolj sproščen in nekako veš, kaj je treba narediti.
Tema je bila letos Sv. Frančišek Asiški, ki smo ga skozi teden spoznavali v vsakodnevnem odlomku lutkovne igrice. Seveda so se okoli Frančiška ponavadi vrtele tudi jutranje molitve, takoj zjutraj po prihodu in bansih pa ni šlo brez oratorijske himne, kjer smo pokazali tudi svoje plesne sposobnosti.
Po odlomku so bile kateheze. Ta beseda je mnoge na začetku prestrašila, toda že po prvem dnevu so spoznali, kako prijetno se je pogovarjati z vrstniki, izdelovati plakate in početi druge zanimive stvari.
Skupne igre pred zaključnim delom so vsak dan prinesle salve smeha in razigranosti. Da pa so bili razigrani tudi naši želodčki, smo imeli opoldne slastno malico, ki nam je pomagala dan preživeti čimbolj energično.
Zadnji dan je bil na vrsti izlet na Sv. Trojico v Sl. goricah, kjer smo spoznali življenje frančiškovih bratov danes.
V nedeljo pa smo skupaj s starši sklenili teden s sv. mašo, po kateri so si tudi oni lahko ogledali naše izdelke na majhni razstavi.
Martina Ješovnik
ORATORIJ 2008
Mladi smo s pomočjo nekaj odraslih pripravili oratorij, ki je v naši župniji potekal prvič. To je druženje otrok pod vodstvom animatorjev, ki je trajalo tri dni. Od četrtka, 26. 6. pa do sobote, 29. 6. Vse skupaj smo sklenili z mladinsko sveto mašo v nedeljo, pri kateri smo tudi sodelovali in tako polepšali in popestrili bogoslužje.
Oratorija se je udeležilo 17 otrok in na to smo zelo ponosni. Skupaj smo peli, se zabavali ob bansih in igrah, snemali film, ustvarjali ali igrali športne igre v delavnicah. Seveda pa smo znali biti tudi resni. Skozi lutkovno predstavo in kateheze, ki so potekale po starostnih skupinah, smo namreč spoznavali svetega Pavla in njegovo življenje. Vendar pa nismo pozabili na lačne želodčke in smo se vsak dan tudi okrepčali s slastno malico.
Zadnji dan smo se vsi skupaj odpravili v Betnavski gozd, kjer smo imeli veliko igro z naslovom »Iskanje zaklada«. Naloge na poti so bile prav zahtevne, a na koncu smo vsi prišli do cilja in prejeli vsak svoj sladoled za nagrado.
Menim, da smo se na oratoriju veliko naučili. Tako otroci od nas, animatorjev, kot tudi mi od otrok. Spletli smo nova prijateljstva in koristno porabili del svojega prostega časa, predvsem pa smo se zabavali in se imeli »fajn«. J
Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da smo oratorij izpeljali tako kot smo si želeli. Predvsem se zahvaljujem župniku Tončku Majcu, animatorjem, otrokom in staršem.
Rada bi še zaključila s tole zgodbo:
Učiteljica je rekla sedemletni Anji, ki je zavzelo risala: »Zanimiva risba. Kaj pa predstavlja?«
»Rišem potret Boga!«
»Ampak, saj vendar nihče ne ve, kakšen je Bog.«
»Ko bom končala sliko, bodo vsi vedeli, kakšen je!«
Katarina Čivre